Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
EuroCup
NBA
Slovenija
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Senzacionalen prestop v NBA, afere, poškodbe, tragedije in škandali. Pred vami je pregled najbolj odmevnih in šokantnih športnih zgodb v letu 2025.
Najbolj senzacionalen prestop v zgodovini NBA
V začetku februarja je športni svet stresel mega in predvsem nepričakovan prestop, glavni akter pa slovenski košarkarski superzvezdnik Luka Dončić. Dallas Mavericks so svojega najboljšega košarkarja, ki je Teksašane le sezono pred tem popeljal do finala lige NBA, v sedmih letih v Dallasu pa bil kar petkrat izbran v najboljšo peterko lige, poslali v Los Angeles Lakers.
Navijači Dallasa so bili zgroženi, športni svet pa je osupel. V poslu, za katerim je stal zdaj že nekdanji direktor Dallasa Nico Harrison, so v Dallas v zameno za Dončića pripeljali Anthonyja Davisa, Maxa Christieja in izbor v prvem krogu nabora lige NBA 2029. V Kalifornijo sta odšla še Maxi Kleber in Markieff Morris.
Mnogi so to zamenjavo opisali kot najbolj šokantno v zgodovini najmočnejše košarkarske lige na svetu, nekateri pa celo kot enega najbolj neverjetnih prestopov v zgodovini športa nasploh.
Nenaden odhod iz Teksasa, v katerem se je povsem udomačil, je sprva razjezil tudi Dončića, potem pa se je slovenski košarkarski superzvezdnik prilagodil in verjetno kmalu ugotovil, da ima lahko od prihoda v eno najslavnejših športnih franšiz na svetu le koristi. To je nenazadnje potrdil tudi nedavni podatek, da je 26-letni Ljubljančan na družabnih omrežjih trenutno najbolj gledan košarkar v ligi NBA.
Afera z dresi, ki je spremenila smučarske skoke
Afera z manipulacijami norveških skakalcev, ki se je zgodila marca, je bila v globalnem merilu seveda precej manj odmevna kot Dončićeva nenadna selitev v Hollywood, a je v smučarskih skokih poskrbela za velik škandal.
Na nordijskem svetovnem prvenstvu v Trondheimu, na katerem sta blestela Domen in Nika Prevc, sta bila po posamični tekmi na veliki skakalnici zaradi manipulacij z dresi diskvalificirana Norvežana Johan Andre Forfang in Marius Lindvik, ki je zaradi tega ostal tudi brez srebrne medalje.
Za tem so v javnost prišli posnetki, na katerih je videti, kako norveški tabor v tajnosti posega v tekmovalno opremo in na dresih uporablja skrito neelastično nit, s katero poveča togost materiala in s tem pridobiva dodatne metre v zraku.
Sledila je obsežna preiskava, v kateri so v petih mesecih zaslišali 38 prič in pregledali 88 dokazov, po njej pa so sledile kazni. Norveška skakalca Lindvik in Forfang sta bila kaznovana s tremi meseci prepovedi nastopanja, bistveno strožje pa je bila kaznovana trojica iz strokovnega štaba. Glavnemu trenerju Magnusu Brevigu ter Thomasu Lobbnu in Adrianu Liveltnu grozi 18-mesečna prepoved delovanja v skokih.
Afera je imela tudi širše posledice: za novo tekmovalno zimo so pravila o opremi dodatno zaostrili, pregledi pred tekmami pa so postali še temeljitejši.
Neverjetna sreča Dallasa na naboru NBA
Sredi maja so bili pri Dallas Mavericks spet v središču športnega sveta, potem ko so imeli neverjetno srečo, da so na naboru lige NBA prišli do prve izbire.
V draftni loteriji, ki jih je močno osrečila, so do glavnega zadetka – najstniškega zvezdnika z univerze Duke Cooperja Flagga – prišli, čeprav so imeli statistično gledano vsega 1,8 odstotka možnosti.
18-letni, 205 centimetrov visoki krilni košarkar je bil eden najbolj opevanih košarkarjev v zgodovini nabora, velja pa za najbolj popolnega igralca svoje generacije.
Z njegovim prihodom je izkušnja z Dončićevim odhodom za navijače Dallasa vsaj kanček manj grenka, po drugi strani pa so se verjetno tudi spraševali: kaj, če bi imeli oba? Flaggu gre v uvodni sezoni v najmočnejši košarkarski ligi namreč izjemno – v povprečju dosega 19,5 točke, 6,4 skoka in 3,9 asistence na tekmo.
Presenetljiv razplet nabora je na dan privlekel tudi teoretike zarot, ki so prepričani, da generalni direktor Dallasa Harrison tri mesece pred tem ni bil tako nor, da bi se znebil Dončića, ampak naj bi njegov odhod v Los Angeles v želji po popularizaciji zahtevalo vodstvo lige NBA, v zameno za to pa naj bi Dallas nagradilo z novim talentom, ki naj bi v prihodnosti postal obraz lige.
Poškodba v finalu, ki je odločila naslov
Ostajamo na severnoameriškem košarkarskem parketu in se selimo v Oklahomo, na sedmo tekmo letošnjega finala lige NBA. Na odločilni sedmi tekmi je Indiana proti Oklahoma City Thunder lovila prvi naslov prvaka v zgodovini kluba in bila prepričana, da ji lahko uspe.
Tako je bilo le pet minut, potem pa smo videli enega najbolj žalostnih prizorov v zgodovini finalov najmočnejše košarkarske lige na svetu.
Že sredi prve četrtine si je Ahilovo tetivo strgal prvi zvezdnik in glavni motor igre Indiane Tyrese Haliburton, ki je pred tem zadel tri od štirih trojk in bil najbolj zaslužen, da so košarkarji iz Indianapolisa vodili.
Po hudi poškodbi 25-letnega dvakratnega udeleženca tekme zvezd je šlo za Indiano navzdol in do naslova so prišli košarkarji Oklahome, ki so na koncu zmagali s 103:91, Haliburton pa je odšel na dolgotrajno okrevanje, zaradi katerega še ne igra.
Tragedija portugalskega zvezdnika v Španiji
V začetku julija je svetovni šport šokirala tragedija portugalskega nogometnega zvezdnika Liverpoola Dioga Jote, ki je skupaj z mlajšim bratom umrl v prometni nesreči med dopustom v Španiji.
28-letni portugalski krilni napadalec je bil v sezoni pred tem eden ključnih mož pri pohodu Liverpoola na naslov angleškega prvaka, z Liverpoolom pa je pred tem osvojil še dve lovoriki in leta 2022 z njim zaigral v finalu lige prvakov.
Za velikana z Anfielda je v petih letih odigral 182 tekem in zabil 65 golov. Pred tem je igral še za Wolverhampton, Porto in Paços de Ferreira. Pomembno vlogo je imel tudi v reprezentanci Portugalske, za katero je na 49 tekmah zabil 14 golov, z njo pa zaigral na dveh evropskih prvenstvih.
Številko 20, ki jo je Jota nosil, so pri Liverpoolu po njegovi smrti upokojili na vseh ravneh kluba, vključno z žensko ekipo in akademijo, Wolverhampton pa ga je posmrtno uvrstil v klubsko hišo slavnih.
Smrt rokoborske legende in popkulturne ikone
V drugi polovici julija je svet športa in tudi zabavne industrije šokirala smrt legendarnega Hulka Hogana. Sloviti borec in tudi filmski igralec je zaradi posledic srčnega infarkta nenadno umrl na svojem domu na Floridi. Star je bil 71 let.
Hogan, rojen kot Terry Gene Bollea, je bil popkulturni fenomen in ena ameriških ikon. V osemdesetih letih je postal obraz Hulkamanije in eden ključnih obrazov takratnega vzpona največje in najvplivnejše rokoborske organizacije na svetu WWF, ki je z njegovo pomočjo postala znana po vsem svetu.
Tudi zunaj ringa je bil vsesplošno znano ime: nastopil je v več filmih, resničnostnih šovih in številnih reklamah.
V zadnjih letih življenja se je izpostavljal tudi politično in odkrito podpiral zdajšnjega predsednika ZDA Donalda Trumpa.
Zlato po padcu in skoraj nemogočem preobratu
Sredi septembra smo v Tokiu videli enega najbolj neverjetnih razpletov v zgodovini svetovnih prvenstev v atletiki. Niti ne toliko zaradi tega, ker je brez zlate medalje v teku na 3000 metrov z zaprekami nepričakovano ostal zmagovalec zadnjih dveh olimpijskih iger in svetovnih prvenstev Soufiane El Bakkali iz Maroka, pa tudi ne zato, ker je svetovni prvak postal dotlej širši atletski javnosti neznani Geordie Beamish, ampak predvsem zaradi načina, na katerega se je to zgodilo.
Novozelandec, ki pred tem na velikih tekmovanjih v teku na 3000 metrov z zaprekami nikoli ni bil pri vrhu, je pri 29 letih do uspeha kariere prišel na neverjeten način.
V kvalifikacijah je pri preskakovanju ene od ovir izgubil korak in padel, ob tem pa mu je z ostro sprinterico na obraz stopil eden od sotekmovalcev, a Beamisha to ni ustavilo.
Pobral se je, ujel konkurenco in se uvrstil v finale, potem pa tam uprizoril eno od zgodb prvenstva. V zadnji ravnini je napadel iz ozadja, v zadnjih metrih ujel favorita El Bakkalija in ga na koncu prehitel za pičlih sedem stotink.
Beamish je Novi Zelandiji pritekel sploh prvo zlato medaljo z atletskih svetovnih prvenstev na prostem in spisal športno zgodovino te petmilijonske oceanske države.
Stavna afera v ligi NBA in množične aretacije
Zadnji teden oktobra je izbruhnila še ena velika športna afera. Košarkarsko ligo NBA je pretresel stavniški škandal, v katerem sta naslovnice zavzela trener Portlanda Chauncey Billups in košarkar Miamija Terry Rozier. Bila sta aretirana, vodstvo lige NBA pa ju je takoj suspendiralo.
Skupaj je bilo aretiranih 34 ljudi, med njimi tudi še en košarkar, ki pa je že pred leti zaključil kariero, Damon Jones.
Preiskava, ki jo vodita FBI in newyorška policija, je izhajala iz sumljivih stavnih vzorcev in domnevnih notranjih informacij ter vplivanja na rezultate tekem.
Billupsa in še nekatere povezujejo z manipuliranjem pri igri pokra, ki so jo organizirale mafijske družine, medtem ko so Rozier in drugi osumljenci domnevno posredovali nezakonito pridobljene informacije za športne stave.
Tako Billups, ki je bil izpuščen po plačilu varščine v višini treh milijonov dolarjev, kot Rozier krivdo zanikata, a sta ob nadaljevanju preiskave pri oblasteh še vedno na stranskem tiru.
Primer je povzročil širšo razpravo o integriteti lige in vplivu razširjenega stavništva, kar je spodbudilo tudi pozive k strožjemu nadzoru in spremembam pravil glede poročanja o poškodbah in sodelovanja z založniki stav.
Turški nogomet pretresla stavniška afera
Le nekaj dni za tisto v ligi NBA je v turškem nogometu odjeknila stavniška afera še precej večjih razsežnosti. Turška nogometna zveza je javno objavila rezultate notranje preiskave sodnikov in razkrila, da je imelo kar 374 profesionalnih sodnikov odprte račune na stavnicah, od teh pa jih je kar 152 tudi aktivno stavilo, s čimer so kršili integritetna pravila tekmovanja.
Vseh 152 sodnikov je moralo pred disciplinsko komisijo, ki je poskrbela za številne kazni, nekaterim sodnikom pa tudi odvzela licence, afera pa je dobila tudi kazenskopravno dimenzijo.
Preiskavo je namreč uvedlo uradno tožilstvo, ki se je razširila tudi na klube in nogometaše. Prišlo je do aretacij, zaradi stavniških sumov je bilo osumljenih več kot tisoč nogometašev (med njimi 27 iz elitne turške lige), zaradi kadrovskega kaosa pa so tekme druge in tretje lige prestavili za dva tedna.
Preiskava še poteka, končne razsodbe pa so v večini primerov še v teku.
Zgodovinska vrnitev in nor rekord pri 41 letih
Ameriška smučarska zvezdnica Lindsey Vonn se je v zaključku lanskega leta po skoraj šestih letih premora vrnila v svetovni pokal in dokazala, da je tudi po dopolnjenem 40. letu še vedno konkurenčna.
Štirikratna dobitnica velikega kristalnega globusa in nekdanja olimpijska prvakinja je v prvem nastopu v St. Moritzu v superveleslalomu zasedla 16. mesto, prav na zadnji tekmi prejšnje sezone pa v superveleslalomu v domačem Sun Valleyju pristala na drugem mestu in se v zgodovino zapisala kot najstarejša tekmovalka v zgodovini svetovnega pokala, ki ji je uspelo priti do stopničk.
Že v prvem nastopu v letošnji sezoni je zmagala na smuku v St. Moritzu in postala najstarejša zmagovalka v zgodovini tekmovanja. Na dan zmage je bila stara 41 let, 1 mesec in 24 dni.
V nadaljevanju sezone, ki se seveda še traja, ni bila slabša kot četrta, še trikrat pa je stala na stopničkah. Na drugem smuku v St. Moritzu je bila druga, na superveleslalomu in v smuku v Val d’Isèru pa tretja.
Trenutno je Vonn, ki po vrnitvi nastopa samo v hitrih disciplinah, osma v skupnem seštevku svetovnega pokala, tretja v superveleslalomskem in prepričljivo vodilna v smukaškem seštevku.
Najbolj šokantni dogodki športnega leta 2025 so razvrščeni po kronološkem vrstnem redu.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje